Umirajoči bog Triglav

"V lepih dneh so častili Triglava, triobličnega boga, ki je bil poosebljen v drevesu s tremi vrhovi in v studencu s tremi izvirki. Dasi se je od roda do roda radi osamelosti, v kateri so živeli zadnji pogani, bogastvo njihove vere manjšalo, je ostal bog Triglav v njihovih dušah do konca neomajen. Ob njem je polagoma ugašala veličastna predstava Peruna; Morana je ob slednji smrti znova oživela v spominu, Kurent pa je itak kljub Kristusu vsako leto plesal in veseljačil po vaseh, praznovaje svoje večno življenje."

Bevkova zgodovinska povest "Umirajoči bog Triglav" je bila prvič izdana leta 1930 ob skorajšnji 600 letnici križarskega pohoda v Kobarid 1331, ko so križarji iz Čedada odšli v Kobarid posekati drevo in zasuti studenec, katera so tamkajšnji Slovenci častili.

S. Rutar: Tolminska zgodovina: "L. 1331 16. avgusta začne verski inkvizitor za Beneško in Frijulansko, Francesco de Clugia, pridigovati križarsko vojno zoper Kobaridce. Ondašnji Slovenci so namreč molili neko drevo in studenec pod njim. Vojna se vzdigne iz Čedada pod vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka drevo, zamaši studenec in izruje ostanek stare vere."

FranceBevk je zgodbo povesti - tako kot pri nekaterih drugih svojih zgodbah - postavil v srednji vek, s čimer se je ognil prepovedi izdaje knjige, čeprav je vsebina jasno klicala rojake k obrambi Slovenstva, saj so se ogroženi Slovenci v času fašističnega nasilja lahko enostavno identificirali z vsebino knjige, kjer prihaja nevarnost z zahoda v obliki inkvizicije.

Knjiga je v manjši nakladi izšla leta 1930, zdaj pa vam je na voljo tudi pri nas! Izdalo jo je Društvo slovenski staroverci.