Zemlja, voda, seme

Starodavna hindujska modrost govori: »Bog spi v kamnu, diha v rastlini, sanja v živali in se prebuja v človeku.«

Na zadnji strani knjige piše: »Od osamosvojitve smo zabetonirali 100.000 ha rodovitnih tal - četrtino kmetijskih površin! V zadnjih desetih letih je propadlo 16.000 malih kmetij - štiri vsak dan! Imamo največjo površino nakupovalnih središč na prebivalca v EU. Imamo najnižjo stopnjo samooskrbe s hrano v EU! Uvažamo dve tretjini hrane in 85% semen! Vse to ob dejstvu, da je prehranska varnost osnova nacionalne varnosti. Temelji varne prihodnosti naroda so trije: zadostna površina rodovitne prsti, neoporečni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin. Toda zemlja umira, vodno obilje odteka in semena izumirajo. Če želimo preživeti, moramo varovati dragocene darove narave. O tem govori knjiga Zemlja, voda, seme. ...«

avtor Anton Komat

Moje srečanje s to knjigo: Ne, ni se preprosto predati (življenju), saj je za to potrebno precej notranje moči in zdrave odgovornosti. Toda nadzor je treba (kot potnik) spustiti v letalu, se predati izkušnjam pilota …, dobro se je tudi predati morju in valovom, se predati svojemu dihu, ga sprejeti, se sprejeti ... Kako postaviti zdrave meje? Večno vprašanje in merilo tega je notranji mir. Prav vsak izmed nas je mojster svojega življenja, in mojstrstvo najlažje opazimo pri majhnih stvareh, pri drobnih opravilih. Zadnji dve leti uporabljam očala za delo z računalnikom in za branje manjših črk (predvsem nekateri računi so napisani tako na majhno, da o deklaracijah ne govorim …). V času priprave na dopust sem želela poenostaviti prtljago in se odločila, da očal ne bom vzela s seboj. Vedno pa si vzamem tudi duhovno hrano (knjigo); tokrat sem izbrala tisto, ki me je že lep čas čakala na vrhu kupa … Ko sem na plaži odprla knjigo, sem se spomnila, da sem jo predhodno odložila na kup zato, ker so bile črke tako majhne, da mi tudi očala niso bila v pomoč. Hm?! Težko je verjeti, toda že prvi dan odklopa sem z lahkoto brala brez očal. Želim videti in vedeti in zato se mi je odkril povsem nov svet, skrit v naši zemlji, v vodi, v semenih … Morda je prišel pravi čas za poglobljena spoznanja za povezovanje drugih modrosti (tudi z vsebinami Anastasije in Fukuoke). Knjiga, ki me je globoko ganila (in me še – ker je še nisem prebrala do konca), ima čudovit naslov Zemlja, voda, seme in jo je spisal Anton Komat. Kako lepe misli so v knjigi! Zame so kot molilne jagode in pomen vrta sem začela doživljati povsem drugače! Pa še nekaj je pomembno (zame) – glasno branje v naravi. Poskusite! Helena